Knjiga je posrečena zmes več žanrov. Prevladujejo avtobiografski spomini na »iniciacijo« – obdobje služenja vojaškega roka v JNA. Ti predstavljajo mozaik drobnih pripovedi, v središču katerih je vsakič druga realna oseba, ki se v romanu spremeni v že skoraj karikiran lik. Nežno je vpeta refleksija življenja kot celote, začinjena z modrostmi odraslega človeka. Vse skupaj pa je postavljeno v nekoliko nadrealističen okvir, tako rekoč romaneskno zgodbo, katere nosilec je jugoslovanski podpolkovnik, kasneje general Ratko Mladić.

Kot taka je izjemno izvirna in unikatna. Je nekakšen Samo-portret pripovedovalca in Samo-refleksija nekega obdobja, ki ju zaznamujejo še spretno prepletanje časov ter duhovit, sočen, neposreden in sproščen jezik, ki nas mestoma nasmeje, mestoma pa poglobi tiste dele v nas, ki jih odkrivamo skozi pripoved.

Prvotno namenjena sinu kot zapis očetovih spominov na najbolj nepredvidljivo in intenzivno obdobje življenja, na katerega zre zdaj z zrele, reflektirane perspektive, je kot vsako odlično delo prerasla svoj namen in postala nosilec občih vprašanj in čustvovanj. Postavlja pa nas tudi pred vprašanje o tem, kaj je bilo resnično – kateri del smo samo odsanjali in katerega zares odživeli. O tem, kaj je sploh čas in kako se obnaša in kaj smo mi v njem in kje je meja med nami in svetom.

Z veseljem jo bodo brali vsi tipi bralcev – tisti, ki so sami izkusili JNA, tisti, ki so čustveno povezani z Jugoslavijo; pa tudi vsi tisti, ki jih zanima ta del zgodovine, in še vsi ostali, ki zgolj ljubijo dobro pripoved.