Jórgos Dukarélis, arheolog mednarodnega slovesa, se izkrca na majhnem otoku sredi Kikladov. Je prišel sem obujat spomine? Na Kufonísiu – tako se imenuje otok – je namreč pred dvajsetimi leti odkopal žensko okostje iz kikladske prazgodovine. Pomembno odkritje je globoko pretreslo njegovo poklicno in zasebno življenje: ovenčalo ga je s slavo in obenem uničilo njegov zakon. Med študenti, ki so mu pomagali pri izkopavanju, je bila tudi lepa Andigóni. Povsem ga je omrežila. Čeprav se mu je sprva zdelo, da je njuno razmerje minljivega značaja, se je kmalu izkazalo za usodno, in ko mu je Andigóni sporočila, da je z njim zanosila, se je nemudoma ločil. Njegov drugi zakon je na videz skladen, toda pod površjem brbotajo dvomi in negotovost. Dukarélisa nenehno muči slaba vest in tej se sčasoma pridruži še ljubosumje. Andigóni je vse lepša, on pa vse bolj siten in nadležen. Napete odnose še bolj skrha neznani oboževalec, ki pošilja njegovi ženi vrtnice. Lepega dne Andigóni izgine. Kaj se je zgodilo? Je po sredi umor? Med osumljenci je tudi njen mož. Dukarélis, ki je do zdaj brskal po zemlji in iskal v njej dokaze davno preteklih časov, se zdaj odloči, da bo na Kufonísiu pobrskal po svoji preteklosti.

Emílios Solomú se je rodil leta 1971 v Nikoziji na Cipru. V Atenah je študiral zgodovino in arheologijo, na Cipru pa novinarstvo. Nekaj časa je pisal za dnevne časopise, zdaj pa na srednji šoli poučuje grščino in zgodovino. Piše kratko prozo in romane. Njegove zgodbe so bile do zdaj objavljene v ciprskih, grških in poljskih literarnih revijah, nekatere med njimi so bile uvrščene v antologiji kratke proze, ki sta izšli na Cipru in v Bolgariji. Objavil je naslednje romane: To skiáhtro (Strašilo, 2000), Osper struthíon, táhos epétases (Odletel si kot vrabček, 2003), Ena tsekúri sta héria su (Sekira v tvojih rokah, 2007; državna nagrada za najboljši roman), Imerológio miás apistías (Dnevnik nezvestobe, 2012) in To mísos íne misí ekdíkisi (Sovraštvo je že pol maščevanja, 2015). Dnevnik nezvestobe je leta 2013 prejel nagrado Evropske unije za književnost. Preveden je v nemščino, poljščino, albanščino in makedonščino, prevaja se v hrvaščino, srbščino, bolgarščino in madžarščino. Emílios Solomú je član uredniškega odbora ugledne literarne revije Anev (Brez) in član Združenja ciprskih pisateljev.