Prekaljena popotniška ekipa v sestavi treh družinskih članov in dveh psov se je tokrat podala na Korziko.

Sklepni zapisnik Namibijske konference bi lahko strnili v parafrazo znamenitih verzov Ernsta Jandla – popotni čevlji in tačke Gradišnikov tokrat stopajo na Korziko, gigantsko skalo sredi Sredozemlja, na kateri je urejeno cestišče večji izziv kot pozabljeno brezpotje. Otok, kjer je prašič sosed, sosed pa potencialna smrtna nevarnost. Deželo nepopustljivih Korzov, kamor neodgovorni zahodnjaki vodijo svoje otroke, ki v zgledno urejenem Slovanu vidijo volkodlaka. Če izrečemo prežvečeno frazo o deželi nasprotij, smo rekli premalo – Korzika je ena sama kontradikcija. Kdo bi bil potemtakem boljši vodnik po njej, kot Branko Gradišnik?

Vegetarijanka, pretežno vegetarijanec, veganka in mesojeda štirinožca. Zapisovalec popotnih dogodivščin si je za tokratno čtivo omislil Avrelijev dnevnik, ki se mu je ponujal v branje že dobrih deset let. Seveda je bilo kar nekaj izzivov: prenočevanje v šotorih in dogodivščine, povezane s tem. Pa avtorjevo nenavadno razumevanje francoščine, puljenje dlak, korziška vendeta, merjasci, vratolomne vožnje, obiski znamenitosti, ki se v resnici niso zgodili ... Vodnik, napisan v maniri duhovite antireklame, ki kar kliče po branju. In seveda, potovanju.