Temeljita in poglobljena študija osvetljuje najrazličnejše dimenzije kompleksnega razmerja med dharmo in mokšo v Bhagavadgiti.

Avtorica na osnovi analize različnih doktrin in konceptov ugotavlja, da med njima obstaja t. i. kreativna napetost, ki vedno znova poraja nova vprašanja, na katera je velikokrat nemogoče podati enoznačne odgovore.

Raziskava je osnovana na izhodišču, da izolirana obravnava Bhagavadgite pušča zastrte številne plasti dela, zato je nujno ne le da jo raziščemo z ozirom na kontekst Mahabharate, v katero je vstavljena, ampak je treba za popolno analizo v diskurz vključiti tudi nekatere filozofsko-religijske ideje iz vélikega epa, poleg tega pa je pomembna tudi osvetlitev idej iz preostalih del filozofsko-religijske tradicije v Indiji, ki so nastala pred in po Bhagavadgiti ter so z njo bistveno povezana.

Knjiga je grajena kot preplet različnih področjih – etike, metafizike, ontologije, epistemologije, estetike in soteriologije in nagovarja tako strokovnjake kot širšo publiko. Številni citati in barvne reprodukcije ilustrirajo utrinke iz bogate vsebine.