Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je zato plod njenega zavzetega študija, razvijanja te discipline in njenih bogatih izkušenj iz dela s pacienti. Je izjemno zgoščena na bistvena področja, ki jih avtorica naniza v 9 poglavjih.

V prvem poglavju tenkočutno uvaja na področje obravnavanja telesne bolezni spremljajoče psihične fenomene, saj računa z odpori, tako pri bolnikih kakor tudi pri medicinskem osebju. Tako pride do definicije zdravstvene psihologije, njenega razvoja in pomena. V drugem poglavju se ustavi ob sodobnem biopsihosocialnem modelu zdravja, bolezni in počutja, ki spreminja zdravstveno kulturo tako na področju raziskovanja kot klinične prakse. Naslednja poglavja avtorica namenja ključnim in klasičnim temam zdravstvene psihologije: anksioznosti, ki je bolnikova večna spremljevalka, stresu in dejavnikom spoprijemanja s stresom, separacijam, izgubam in žalovanju, kar jo privede do samostojnega poglavja o psihosomatskih odzivih in obolenjih. Posebno poglavje namenja osebam s kroničnimi obolenji, tudi primerom hudih neozdravljivih bolezni. Za mnoge bo posebej zanimivo poglavje o izgorevanju zdravstvenega kadra na delovnem mestu. Zadnje poglavje avtorica namenja problemom komunikacije z bolnikom, zavedajoč se, da je to področje danes eno najbolj zanemarjenih in še posebej vodi v konfliktne situacije na področju zdravstva, kjer smo že tako priča krizi odnosov med osebjem in odnosov med zdravstvenim osebjem ter bolniki.

Knjiga Psihologija bolnika in njegovega okolja je pisana privlačno, v lepem jeziku in je dobrodošla ne le za tiste, ki se s področjem seznanjajo pri svojem študiju (predvsem medicinske sestre), ampak tudi za tiste, ki se ne, pa bi se morali (zdravniki), ne nazadnje pa bo dobrodošla tudi vsem nam kot pacientom, ki bi morali sodelovati v procesih zdravljenja kot obveščeni in soodgovorni subjekti. Nismo nasprotniki ampak zavezniki z zdravstvenim osebjem, soodgovorni za napredek zdravstvenega varstva. Avtorica s to knjigo gotovo ponuja dobre možnosti.