Draga Tina! Skoraj ne morem verjeti, kakšni »osebki«! Čudak, ki po tujih hišah prazni hladilnike in v »svoji« najljubši spotoma kratkočasi prizadetega otroka (če samo pomislim, kako se je njuna »zgodba« končala, me zmrazi!), psihično sesuta (se strinjam, z razlogom) radijska spikerka in zapit ekskomisar, ki se mu prikazuje skrivnostna lebdeča brezglava moška postava v rdečem ogrinjalu, ki jo identificira kot maščevalnega bizantinskega cesarja Justinijana (očitno so teorije zarote še vedno »in«)! Aja, pa tistih sedem, ki so se zataknili v dvigalu! Si predstavljaš, da imaš klavstrofobijo?! Ampak ja, imaš prav, v takšnem primeru je tudi slabo srce slaba izbira. Vseh ostalih primerkov niti ne mislim posebej komentirati, pa ne, da me ne mika, saj kar kličejo po tem, ampak čas me spet priganja – nujno enkrat v živo. Me prav zanima, če se ne zdijo tako zanimivi samo zato, ker si jih tako posrečeno opisala! Obvladuješ ritem pripovedi (sploh pospeševanje) in osebe dob­ro karakteriziraš. Informacije, osebe, dogodke, detajle ipd. doziraš pos­topoma in premišljeno, s čimer povprečno in banalno pretvarjaš v nadpovprečno in nevsakdanje ter dosegaš dobrodošlo presenetljive učinke (kar hočem reči, je, da ti gre zapletanje, napletanje in razpletan­je skrivnostnega vzdušja dobro od rok; ja, vem, kompliciram, očitno 40 ̊C v zraku dela svoje ...). Všeč sta mi tudi tvoj precizen, (že?) prepoznaven slog in spretna kompozicija (pri vseh sedmih, sem štela). Pa prehajanje od zloveščega do napetega k pretresljivemu (veš, kaj pritegne, pa reci, da ni res!) in vrzeli, ki čakajo in vabijo, da bi jih kdo zapolnil (zvito). Da ne omenjam, s kakšno lahkoto prehajaš med prvoosebnim moškim, prvoosebnim ženskim in tretjeosebnim pripovedovalcem (enkrat mi moraš razložiti, kako je lesti v moško kožo :). Joj, upam, da ne zameriš, da me je spet zaneslo bolj, kot sem nameravala, saj veš, poklicna deformacija. Sicer pa sama pišeš: »Mogoče se boš začudila, mogoče boš rekla, naj ti raje pošljem kakšno zgodbo ali kaj podobnega. Ampak, razumi, gre čisto preprosto za način pisanja. Slog.« No, to je torej moj odgovor na tvoje pisanje. Zdaj pa moram res končati, ker me K. (kot vedno, saj ga poznaš) že priganja, tole pa vseeno kar odpošljem, da bo čim prej pri tebi. Obmorsko-pomorske novičke pa prihodnjič, obljubim! Kmalu itak v živo, do takrat pa stiskam pesti za nov »material«! Z močno burjo ti pošiljam otoške pozdrave, Gaja* *Semifiktivno pismo odposlala Gaja Kos.