Minute prednosti so ena izmed najmočnejših pesniških zbirk Maje Vidmar, saj gre v njej kar najbolj zares. V nekem smislu značilno krhke, drobne pesmi pred bralcem tokrat implodirajo in se obrnejo navzven v temne, invertirane poetične podobe neke na trenutke strašne eksistenčne dvoličnosti. Na prvi pogled nežne podobe se hitro sprevržejo v svoje nasprotje, saj govorka teh pesmi sproti odkriva in razkriva svoje najgloblje strahove. Zato se v teh pesmih tako pogosto izmenjujeta svetloba in tema, srnjački in škorpijoni, ptički in volkovi, ljubezen in strah. Kar je v njih navidez lepega, je samo vaba za prežečo krvoločno žival, ki že neizprosno išče plen. Zbirka tako prevprašuje odnos med jaz in ti, ki ga bistveno zaznamuje hkratnost dveh drugosti – zato se v najbolj učinkovitih pesmih te zbirke obe skrajnosti celo združita v en sam grotesken konglomerat nasprotujočih si identitet (lovec je plen je lovec), ki se v pesmih zaiskrijo kot hipen uvid v ljubezen, ki je lahko obenem tudi groza.