Druga izdaja Mariborskih vedut prinaša še več zgodb o Mariboru, o njegovi neposredni okolici in o Pohorju. V njej so osrednje mesto našla besedila, ki so jih zbirali in zapisovali ustvarjalci, tesno povezani z Mariborom: Paul Schlosser, Elza Lešnik, Josip Brinar, Franjo Čiček, Jože Tomažič in Oskar Hudales. Dodane so še posamezne zgodbe Maje Brodschneider Kotnik, Jakoba Kelemine, Saše Pergerja, urednic Dušice Kunaver in Brigite Lipovšek ter nekaj Mariborskih zgodb Valentine Varl, Dušana Tomažiča in Saše Radovanoviča.

V Mariboru in njegovi okolici se nahaja devet lokacij, ki so v izbranih zgodbah največkrat upodobljene: ruralna območja (pobočje mariborskega Pohorja, vključno s Habakukom in Poštelo, širši prostor Pohorja) ali urbana območja (staro mestno jedro, Lent) ali pa krajevno sodijo v mesto, vendar niso naseljena (Pekrska gorca, Mariborski otok), poseben pomen v veduti Maribora in njegovi okolici ima reka Drava, ki je hkrati reka, ki hrani ljudi (ribolov, splavarstvo) in razdvaja (levi in desni breg mesta).

Iz različnih zapisov je razvidno, da na predstavljenem območju ljudje nepretrgoma živijo že približno 4000 let. Dolga doba poseljenosti ter vpliv zgodovinskih obdobij in dogodkov v njih je razvidna tudi iz zbranih pripovedk. Človek namreč ne živi izolirano od svoje okolice, temveč vpliva nanjo, prav tako pa okolje vpliva na človeka. V zbranih zgodbah se čuti vpliv politeističnih verovanj ter monoteističnega krščanstva, predvsem prepletanje obojega. Bajčna in legendna bitja so nam prav zaradi tega, ker si z njimi delimo bivanjski prostor, precej podobna: nagajiva, prijazna, a tudi zamerljiva in strašna, kadar človek pokaže svojo neposlušnost do njih.

Naj izpostavimo samo najbolj znane analizirane povedke: Krojaček reši Maribor, Dravski vodovnik, Ribič hlebca vrže v Dravo, Zlati krompir, Vodovni, Jezernik, Velikan Vouvel, Dravska roža, Kačja kraljica, Zlati krompir, Pastorka in bela žena, Sveti Bolfenk in Areh, Začaranci v Pekrski gorci, Slovenska Kalvarija, Vrag in njegov kozel in Zaklad na Pošteli.

Knjigo zaključuje spremna študija dr. Dragice Haramija. V njej analizira več aspektov pripovedk, literarno plat ob analizi oblikovnih in vsebinskih značilnosti besedil in njihovih različic (pripovedovalec, jezikovne prvine, pripovedno strategijo, tipične like, tipične razlage, odnose med akterji, idejno plat, kozmološka in religiozna ozadja, slovstveno folkloristiko, poganska ozadja, spreminjanje skozi čas, zgodovinske okoliščine) in etnografsko ozadje (pomen za konstituiranje skupnosti) ter njihovo socialno funkcijo.