Avtobiografska pripoved Ksenije Trs je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo – kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo. Rodila se je kot nezakonska hči mladi ženski po kratkotrajni mladostni ljubezni. Očeta, ki je bil občasno prisoten, je klicala stric atek in ga neznancem predstavljala z besedami: »Moj atek je poštar Mirko, ki ima dve kobili, Pupo in Bebo.« Brezskrbna mladost na prleškem Humu, narava, živali, gozd, travniki, vstop v šolo, knjige. Močna naveza s starima staršema in prva izguba ob dedkovi smrti pri šestih letih. A še hujša, ko jo mamica postavi pred dejstvo, da v novi družini ni prostora za njo. Tudi denarja ne. In ne ljubezni. Kljub vsemu še vedno vidi svetle plati življenja, dokler ji na pot ne stopi črni mož ... Ki v imenu ljubezni gospodari z njo. Dolgo, predolgo išče pot iz začaranega labirinta, a jo najde. Posebnost zgodbe je lahkotno vključevanje prleške govorice v pripoved, predvsem v dialogih. Kot bi jo avtorica hotela uporabiti za mehko blazino, ki blaži krutosti in udarce resničnosti. In ki ji obenem kljub vsem preizkušnjam pomaga ohranjati življenjsko radost in vedrino.