»Sem migrant, tisočkrat ranjen pes, ki zna raziskati mesto. Stopim ven in krožim okoli stavbe. Ovohavam bare in restavracije. Pokušam kebab in armenske palačinke, suvlaki in tapenado. Pozorno prisluškujem Marseillu, ki se reži in renči kot vroča žival, ves čas na preži. Spustim se proti morju. V modrini sem, na premični točki med vodo in skalo.«

S Knjigo odhodov pisatelj Velibor Čolić nadaljuje zgodbo »uspešnega izgnanstva v petintridesetih korakih« iz Priročnika za izgnance (Goga, 2020) in spretno beleži utrinke novopečenega flâneurja. Na svojih nemirnih pohajkovanjih se srečuje z različnimi vidiki francoske družbe, valuje med obrobjem in središčem, išče družbo, a ostaja večni osamelec. Avtobiografsko obarvani sprehod po francoskih mestih spremlja nezamenljiva avtorjeva melanholija, obarvana s tipično čolićevskima črnim humorjem in ironijo, značilna za tiste, ki so preživeli neizrekljive stiske.