V svoji novi knjigi se neutrudna in vseprisotna Manca Košir s sladostrastjo loteva medčloveških odnosov ter duhovnih, literarnih, psiholoških, filozofskih, socialnih in drugih tem. To počne z iskrivo pronicljivostjo in intelektualno širino, čustveno iskreno in svetlo, zato jo je Zora A. Jurič v spremni besedi razglasila za plesalko svetlobe, ki nas vabi v divji, mistični ples življenja.
Manca nam v svojih kolumnah razkriva skrite lepote vsakdana, zdravilno moč sočutja in povezanosti, mogočnost človeškosti ter mističnost božanskosti v nas. Manca nas uči, kako živeti – v polnem pomenu besede. In kako se spokojno posloviti. Kako biti neodvisni in svobodni. Drzni. Uči nas pomena delovanja za druge in vendar najprej osredotočanja na sebe. Pomena puščanja sledi. Opozarja nas na moč besed in znanja. Na moč, ki jo posedujejo knjige. Na poetičnost poezije. Na veličino hvaležnosti, dobrote in sočutnosti. Ne pozablja na prosim in hvala, odgovarja nam z da in ne. Manca nas uči sprejemati smrtnost. In drugačnost. In nujnost nenehnega otroškega čudenja nad svetom. Uči nas videti – svet, drugega, sebe. Ljubiti. Uživati. Delovati. Upati. Žareti. Manca pušča sledi. Prisluhnimo ji.
Gre za izbor esejev 2009-2010 iz revije Obrazi.